Teh obiskov pri zdravnikih ni ne konca ne kraja. Po nedavnem opravljenem zdravniškem pregledu, na katerega me je poslala služba, kot vsako leto, sem domov v poštni nabiralnik dobil obvestilo osebnega zdravnika, da naj se zglasim pri njemu v ordinaciji, saj me čakajo še dodatni kardiološki pregledi. Pri zdravniškem pregledu so odkrili nekakšna odstopanja pri delovanju srca, nič posebnega pravi moj osebni zdravnik. Da ovržemo sume minulega zdravniškega pregleda se odpravim še v bolnišnico.
Zato pa so preventivni kardiološki pregledi, da pravočasno odkrijejo nepravilnosti na našem življenjskem motorju, ki je nenehno v pogonu, saj njegova ustavitev pomeni konce našega življenja. Moj osebni zdravnik mi opiše kako ti kardiološki pregledi potekajo. Sem namreč prvič napoten na takšen pregled. V teoriji in z njegovimi strokovnimi besedami prevedenimi v laični jezik navadnega zemljana, se, zdaj popolnoma pomirjen glede preventivnega pregleda pri kardiologu. Ne glede na vse, na moje odlično počutje in na rezultate zdravniškega pregleda, takšna napotitev vseeno pusti v glavi črva, kaj pa če …
Pride dan, ko se moram zglasiti na kardiološkem oddelku naše bolnišnice. V čakalnici čakam na poziv. Vrata se odprejo in prijazna medicinska sestra me pokliče. Stopim do pisarne za vrati. Pove kam naj odložim oblačila in naj se uležem na posteljo. Stopi do mene in prsa zapolni s plastičnimi čepki, ki so z žicami povezani na računalnik. Lahko tudi zaspim, mi z nežnim glasom reče. kardiološki pregledi trajajo približno eno uro. Kar naj bom sproščen še doda in zagrne plastično zaveso okrog moje postelje. Vsake toliko začutim pik na prsih in že zdrsnem v rahel spanec. Nekaj me nežno potreplja po ramenu.
Konec je, lahko se zbudite, reče medicinska sestra. Sem moral kar trdno zaspati, da nisem čutil kako mi medicinska sestra pobira čepke z mojih prsi. Vse je dobro, kot mora bit, mi pove, ko oblečen stopim do njene pisalne mize.